Okrog mlake na Kontovelu

Borut nekaj sekund po pametni pripombi

Blizu lepega mesta Trst je kičast bel grad, ki se mu reče Miramar. Nad njim se dviga grič. Na vrhu griča je mlaka. Mlaka si že več let želi izginiti, a si tega ne sem privoščiti. Ima bistveno vlogo: v njej mora nekdo na pepelnično sredo zaplavati pri najnižji temperaturi zraka in najnižnji stopnji zavedanja.
Kdo je ta Nekdo, kdaj drugič. Zaenkrat samo bistvena informacija: je eden od mnogih nogometašev, ki jih je v svoji dolgi karieri treniral Bidu. Kdo je Bidu, pa boste čez kakšno leto brali v ENNN (Enciklopedija neuradnih Nobelovih nagrajencev). Založnika še iščemo.
Ok, spet k mlaki. Okoli mlake so hiše, ki tvorijo vas. Iz praktičnosti se ji reče Kontovel.
Tam je včeraj Veronika praznovala enega od svojih rojstnih dnevov. Povabilo na fešto smo dobili s pripisom, da so vabljeni tudi partnerji in otroci. Tako je: kot če bi Bidutu rekli, da lahko obleče suknjič in kravato. Cos ta roba?
O fešti kasneje. Pred tem še podatek, da je na Kontovelu tudi pizzeria. Tam dela Diego. On je pametno svetoval, naj bo ta blog neke vrste "prvo nadstropje". Kaj je hotel povedati s tem? Da moramo začeti primerno nizko. Torej skromno.
In zdaj smo spet pri fešti. Na njej je nekdo omenil nov blog Banane in malina. Borut, ki s Kontovelom nima nikakršne veze, je tiho poslušal, ker ni vedel, o čem je govor. A naposled je diskretno zamoljal nekaj takega: "Poznam enga, ki en dan je vrgu gor en blog. Pole je šel v politiko ..."
Tako je. Mlaka očitno navdihuje pametne geste, kot je skok v vodo na zasneženo sredo, a tudi pametne misli.
---

Vivere non è difficile potendo poi rinascere
cambierei molte cose un po' di leggerezza e di stupidità.
(F. Battiato, L'animale)

N. B.:
(Vsak zapis na tem blogu bomo zaključili z enim citatom. Zgornjega smo izbrali, ker gre za prve verze, ki smo jih slišali, ko smo prižgali avto ob odhodu s Kontovela. Avto je bil parkiran prav pri mlaki.)